KUHARICA
Zdrave, preproste, poceni in okusne jedi
Ljudje se vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane, ki pripomore k dobremu zdravju, nas napolni z vsakodnevno energijo, krepi našo odpornost in nam pomaga obvladovati stres. V tem času hitrega tempa in številnih obveznosti na pomen kakovostne prehrane pogosto pozabimo ali pa si preprosto ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranljivih obrokov.Te navade seveda prav nič ne pripomorejo k dobremu zdravju, pa tudi k boljšemu počutju in zadovoljstvu ne. A priprava hrane, ki je zdrava, hranljiva in še okusna povrhu še zdaleč ni vedno dolgotrajen in drag postopek, niti ne nujno kuharsko zahteven. V tej knjigi smo zbrali nekaj receptov za jedi, ki so hitre za pripravo, zdrave in okusne. Poiskali smo tradicionalne jedi štirih evropskih držav in jih priredili tako, da so vegetarijanske in čim bolj zdrave.
Kako je knjižica nastala
Knjižica je nastala v sklopu projekta Efekt pice, ki smo ga izvedli prostovoljci Humanitarnega društva Hrana za življenje v programu Mladi v akciji – Mladinske pobude. Do zamisli o izvedbi projekta je prišlo med pogovorom o tem, kako danes mladi jedo nezdravo, hitro pripravljeno hrano, ki jim ne omogoča kakovostnega in zdravega življenja. Posledice so lahko prekomerna telesna teža, manjša zmožnost koncentracije in številne druge zdravstvene težave, ki posamezniku preprečujejo, da bi se lahko polno udeleževal vsakodnevnih dejavnosti mladih. Tako smo prišli na zamisel, da pripravimo projekt Efekt pice, ki bi mladim omogočil neposredno pridobivanje informacij o zdravem načinu priprave hrane, o tem, kje najti ekološko neoporečne sestavine brez škodljivih konzervansov in z visoko hranilno vrednostjo. S tem v mislih smo s pomočjo društva Hrana za življenje in Zveze prijateljev mladine organizirali kuharske delavnice z otroki dveh ljubljanskih osnovnih šol, kjer smo predstavili nekaj okusnih, hitrih in predvsem zdravih jedi, pri pripravi katerih so aktivno sodelovali otroci sami. Hkrati smo se pogovarjali o pomembnosti zdrave prehrane in kakšna hrana je zdrava. Otroci so tako aktivno sodelovali v procesu učenja o zdravem načinu prehrane in vsi skupaj smo razvijali svojo ustvarjalnost ob pripravi zdravih jedi pod vodstvom mladih, a izkušenih kuharjev.
Izbor receptov
Ker živimo v Evropi, smo razmišljali, katere različne zdrave jedi iz raznih koncev Evrope bi pripravili in hkrati uporabili sestavine, ki so za te jedi značilne, a uspevajo tudi pri nas. Pravilna izbira svežih in ekološko pridelanih ali domačih sestavin je namreč pri pripravi zdravih jedi prvotnega pomena. Tako smo k sodelovanju projekta povabili tudi nekaj ljudi iz drugih držav, ki so predstavili svoje nacionalne, zdravo pripravljene jedi. Vse so vegetarijanske, torej ne vsebujejo mesa, rib ali jajc, saj uživanje brezmesne prehrane dokazano pomaga zdravju, poleg tega pa s tem podpiramo odločitev EU za zmanjšanje mesne proizvodnje pri skrbi za okolje in človeštvo. Ravno proizvodnja mesa je namreč eden od največjih onesnaževalcev okolja in vzrokov za vse večje število ljudi v državah v razvoju, ki trpijo lakoto zaradi pomanjkanja žit, ki jih uporabljajo za proizvodnjo mesa za izvoz v razvite države.
Tako so bile v ta projekt vključene jedi iz Švedske, Nizozemske, Rusije in Makedonije. Prvi dve sta eni od najprepoznavnejših evropskih držav. Švedska je lansko leto predsedovala Evropski uniji, zato smo k sodelovanju povabili švedskega veleposlanika v Sloveniji in pripravili izvrstne švedske piškote. Nizozemska je velik proizvajalec biološko pridelane hrane in kakovostnih prehrambenih izdelkov in slovi po svežih mlečnih izdelkih in mnogih kulinaričnih posebnostih. Rusija je država, ki sicer ni vključena v EU, vendar pa v državah EU živi veliko število ljudi ruske narodnosti, ki tvorijo več manjšin po različnih državah članicah. Tako je ruska kulinarika tudi v resnici del Evropske unije. Četrta vključena država, Makedonija, je velika izvoznica hrane v EU, ki slovi po izjemni kakovosti sveže zelenjave in sadja, pridelanih na toplem soncu in široki ponudbi raznolikih ekoloških izdelkov, kot so žita, semena, oreški, naravna sladila itn. Makedonske jedi sem predstavila glavna pobudnica projekta in avtorica pričujoče knjige.
Zakaj jedi brez mesa?
Zdrava prehrana, zdrav način priprave hrane, ekološko pridelana hrana, hrana brez sestavin živalskega izvora in z manjšo vsebnostjo maščob so le nekateri izmed pojmov, ki jih pogosto srečujemo ob pogovoru o ohranjanju človekovega zdravja. Ob tem nemalokrat naletimo na pojem vegetarijanstva – brezmesne prehrane, o kateri razprava poteka že dolga leta, skozi katere je doživljala svoje vzpone in padce. Že nekaj desetletij pa je znano in dokazano, da je vegetarijanska prehrana zdrava, in ne samo da ob njej človeku ničesar ne primanjkuje – seveda če je sestavljena iz raznovrstnih in kakovostnih jedi – temveč mu v veliki meri koristi.
Beseda vegetarijanec izvira iz latinske besede vegetus, ki pomeni zdrav, čil in svež oz. vitalen, uporabljati pa so jo začeli ustanovitelji Britanskega društva vegetarijancev leta 1842. Ta beseda izvorno torej ne pomeni le nekoga, ki ne je mesa, temveč označuje osebo, ki živi zdravo, aktivno in v harmoniji z naravo in drugimi živimi bitji. Med vegetarijanci je veliko takih, ki verjamejo, da je to prvi korak k boljšemu svetu z manj nasilja in več razumevanja drug za drugega. Tako so si tak način življenja že v zgodovini izbrali mnogi znani ljudje, med drugim tudi Pitagora, Sokrat, Platon, Leonardo da Vinci, Benjamin Franklin, Lev Tolstoj, Sir Isaac Newton, Albert Einstein, Mahatma Gandhi itn.
Prehrana brez mesa oziroma s čim manj živalskimi beljakovinami dokazano zmanjšuje tveganje za obolenja srca in ožilja, previsok holesterol v krvi, rak na prebavilih in rodilih, artritis in revmo. Zakaj je temu tako?
Za človeško telo je brezmesna prehrana preprosto primernejša. Naš prebavni trakt je podoben dolgemu črevesju, ki ga imajo rastlinojede živali, zato se meso v njem ne prebavlja pravilno oz. se v njem zadržuje predolgo ter tako v telo sprošča nevarne toksine. Poleg tega je v mesu veliko kemikalij, saj mu v mesni idustriji dodajajo razne nitrite, nitrate in druge konzervanse, ki mu podaljšajo svežino in dajejo živo rdečo barvo (samo meso se namreč hitro razkraja in že v nekaj dneh postane sivo). Ne samo to, kemikalije pridejo v meso že prej, ko jih dodajajo prehrani živali v obliki raznih zdravil, hormonov, pomirjeval in drugih dodatkov. Vse te snovi so dokazano kancerogene.
V nasprotju s prejšnjim prepričanjem mnogih, da ljudje za preživetje in zdravje potrebujemo živalske beljakovine, so mnogi znanstveniki dokazali, da je brezmesna prehrana primernejša človekovi anatomiji. Poleg tega je znano, da se je skozi zgodovino večino človeštva prehranjevalo s pretežno vegetarijansko hrano, ki je bila najbolj dosegljiva. V hrani rastlinskega izvora je povsem dovolj beljakovin in vseh drugih snovi, ki jih potrebujemo za normalen razvoj. Rastlinske beljakovine so tudi lažje prebavljive in ne vsebujejo toksinov. Čeprav so dolgo časa mislili, da ne vsebujejo vseh aminoklislih, ter da so te prisotne le v živalskih beljakovinah, so različne poznejše raziskave pokazale, da temu ni tako. Večina sadja, zelenjave, stročnic, semen, jedrc in žita je bogat vir beljakovin z vsemi osmimi ključnimi aminokislinami. V siru, arašidih in leči je na primer več beljakovin kot v govedini ali svinjini. Če jemo dovolj sveže, naravne, nepredelane hrane, nam ne bo ničesar primanjkovalo.
Da bi živeli zdravo, nam torej ni treba ubijati živali. Mnogi filozofi, pisci in spiritualisti menijo, da je vegetarijanstvo normalen korak, ki sledi zavedanju, da imajo tudi druga živa bitja čustva, podobna našim, in da lahko z izogibanjem nasilju nad živalmi zmanjšamo tudi nasilje nad ljudmi.
Dragi bralci, upam, da vam bo knjiga predstavljala bogato kulinarično izkušnjo tako v sliki in besedi kot tudi v praktičnih poskusih priprave zbranih receptov. Vnaprej hvala za potrpežljivost ob branju. Ker je to moje prvo delo, upam, da bo vsako naslednje boljše. Za dodatna pojasnila in več receptov vabljeni, da obiščete moj blog http://holyworldfood.blogspot.com/ ali mi pišete na spodnji e-naslov:
Delno povzeto po knjigi vedskih vegetarijanskih jedi:
Dasa, Adiradža (1996) Krišnova kuhinja. Prev. Nikola Petrovič. Bhaktivedanta Book Trust Int.
Katerina Gjorgjievska